Matematika
(študijsko leto 2019/20)

(b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta matematika,

(c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi (30 % točk)
• uspeh iz matematike pri splošni maturi (30 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk)
• uspeh pri predmetu splošne mature matematika (40 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk);

kandidati iz točke c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk)
• uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).

• za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Algebra 1 in Računalniški praktikum.
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Analiza 2a, Analiza 2b, Algebra 2, Programiranje 1, Splošna topologija in Seminar.

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:

• vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk),
• vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 5–10, pri čemer so 6–10 pozitivne ocene, 5 pa negativna ocena.

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija na Oddelku za matematiko FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija na Oddelku za matematiko FMF upoštevala naslednja merila:

• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da študijska komisija na Oddelku za matematiko FMF ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu.

Praviloma se lahko

• študent univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika prve stopnje ali študent magistrskega študijskega programa Pedagoška matematika vpiše v tisti letnik, ki ga na podlagi individualne obravnave določi Študijska komisija OM FMF,
• diplomant univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika prve stopnje vpiše v tretji letnik,
• diplomant visokošolskega strokovnega programa Praktična matematika, ki je dosegel povprečno oceno vseh izpitov najmanj 8, vpiše v tretji letnik. Ne zahteva se izpolnjevanja pogojev za vpis v program.

Možni so prehodi tudi za študente in diplomante drugih primerljivih programov. Natančne pogoje prehoda na podlagi individualne prošnje in minulega študija kandidata določi Študijska komisija OM FMF v obliki določitve diferencialnih izpitov in/ali natančnega predmetnika.

Vse dodatne informacije dobijo kandidati v študentskem referatu Oddelka za matematiko.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

• sposobnost abstrakcije in analize problemov,
• sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
• sposobnost uporabe znanja v praksi,
• sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
• sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
• sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
• vseživljenjsko učenje.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

Matematika je vezni člen med naravoslovno-tehniškimi oziroma družboslovno-ekonomskimi vedami ter računalništvom. Iz tega izhaja, da mora diplomant študijskega programa Matematika obvladati naslednje spretnosti:

• prevajanje praktičnih problemov v matematični jezik,
• kvalitativna analiza tako pridobljenih matematičnih problemov,
• izdelava algoritmov za njihovo reševanje,
• implementacija algoritmov v ustreznih programskih okoljih,
• analiza in predstavitev rezultatov.

Predavanja in vaje so pretežno v dopoldanskem času in potekajo v dobro opremljenih prostorih Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 21 v Ljubljani.

Študij poteka v prijetnem vzdušju Oddelka za matematiko in temelji na sproščenih medosebnih odnosih, ki vladajo med profesorji, asistenti in študenti. Tako med vrstniki študenti kot tudi med asistenti in profesorji študent vedno najde sogovornika, ki je pripravljen pomagati. V takem okolju postane zahteven študij izziv in užitek.

O kakovosti študija govori tudi dejstvo, da je študij na našem oddelku povsem enakovreden študiju na dobrih ali celo najboljših univerzah po svetu. Veliko naših profesorjev se je šolalo in/ali delalo na uglednih tujih univerzah. Naša Fakulteta ima razvejano raziskovalno sodelovanje s številnimi prestižnimi univerzami iz vsega sveta, kar dokazujejo mnogoteri obiski naših profesorjev na tujih institucijah in redna gostovanja tujih strokovnjakov pri nas.

Program Matematika je primerljiv npr. s programi

• Karlove univerze v Pragi, Češka republika
• Univerze v Wisconsinu – Madison, ZDA
• Univerze Johannesa Keplerja v Linzu, Avstija

in številnimi drugimi.

Naša fakulteta ima razvejano mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. V okviru programa Erasmus naši študentje redno obiskujejo tuje univerze. V preteklih letih so naši študentje gostovali na primer na Univerzi v Padovi, ETH Zürich, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi v Amsterdamu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Konstanzu in Univerzi Kantabrije v Santanderju. Vsako leto nekaj tujih študentov pride tudi na študij matematike v Ljubljano. Pri nas so tako študirali študenti iz Karlove univerze v Pragi, Univerze Zahodne Bohemije v Plznu, Univerze Komenskega v Bratislavi, Tehnične univerze v Berlinu, Univerze v Karlsruheju, Univerze v Bonnu, Univerze Kantabrije v Santanderju in Univerze v Trstu.