Finančna matematika 2. stopnja
(študijsko leto 2019/20)

b) diplomant študijskega programa prve stopnje drugih študijev, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Manjkajoče vsebine določi Študijska komisija glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do največ 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

c) diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Manjkajoče vsebine določi Študijska komisija glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do največ 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis v magistrski študijski program Finančna matematika upošteva uspeh na študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela) ter uspeh pri matematičnih predmetih na prvi stopnji študija. Pri razvrščanju kandidatov za vpis splošni uspeh prinaša 50 % točk in uspeh pri matematičnih predmetih 50 % točk.

Za ponovni vpis v 1. letnik je potrebno opraviti vsaj za 30 kreditnih točk študijskih obveznosti. Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Finančna matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija Oddelka za matematiko na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljena znanja in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu.

Prehodi so možni med študijskimi programi druge stopnje. Študenti lahko prehajajo v študijske programe druge stopnje tudi iz univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004.
Prehodi so možni med študijskimi programi:

• 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
• 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po

Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa v katerega prehaja.
Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik tega študijskega programa. Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.
Pri prehodih se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu,
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokazili.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

• sposobnost abstrakcije in analize problemov,
• sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
• sposobnost uporabe znanja v praksi,
• sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
• sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
• sposobnost kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov,
• sposobnost nadaljnjega samostojnega izobraževanja in spremljanja literature,
• sposobnost prevzemanja odgovornosti pri reševanju danih nalog,
• sposobnost vodenja in organizacije dela pri zahtevnih projektih.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

• sposobnost razumevanja klasičnih in modernih rezultatov s področja verjetnosti, statistike, optimizacije ter ekonomske, finančne in aktuarske matematike,
• sposobnost razumevanja temeljnih znanj informatike,
• sposobnost razumevanja temeljnih ekonomsko-finančnih znanj,
• sposobnost logičnega razmišljanja in razumevanja matematičnih dokazov,
• sposobnost reševanja konkretnih problemov z uporabo različnih matematičnih metod,
• sposobnost opravljanja zahtevnih strokovnih in vodstvenih del s področja finančne matematike.

Predavanja in vaje so pretežno v dopoldanskem času in potekajo v urejenih, dobro opremljenih prostorih Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 21 v Ljubljani.

Študij poteka v prijetnem vzdušju Oddelka za matematiko in temelji na sproščenih medosebnih odnosih, ki vladajo med profesorji, asistenti in študenti. Tako med vrstniki študenti kot tudi med asistenti in profesorji študent vedno najde sogovornika, ki je pripravljen pomagati. V takem okolju postane zahteven študij izziv in užitek.

O kakovosti študija govori tudi dejstvo, da je študij na našem oddelku povsem enakovreden študiju na dobrih ali celo najboljših univerzah po svetu. Veliko naših profesorjev se je šolalo in/ali delalo na uglednih tujih univerzah. Naša Fakulteta ima razvejano raziskovalno sodelovanje s številnimi prestižnimi univerzami iz vsega sveta, kar dokazujejo mnogoteri obiski naših profesorjev na tujih institucijah in redna gostovanja tujih strokovnjakov pri nas.

Magistrski program Finančna matematika je primerljiv npr. s programi

• Karlove univerze v Pragi, Češka republika
• Univerze v Wisconsinu – Madison, ZDA
• Univerze Johannesa Keplerja v Linzu, Avstija

in številnimi drugimi.

Naša fakulteta ima razvejano mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. V okviru programa Erazmus naši študentje redno obiskujejo tuje univerze. V preteklih letih so naši študentje gostovali na primer na Univerzi v Padovi, ETH Zürich, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi v Amsterdamu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Konstanzu in Univerzi Kantabrije v Santanderju. Vsako leto nekaj tujih študentov pride tudi na študij matematike v Ljubljano. Pri nas so tako študirali študenti iz Karlove univerze v Pragi, Univerze Zahodne Bohemije v Plznu, Univerze Komenskega v Bratislavi, Tehnične univerze v Berlinu, Univerze v Karlsruheju, Univerze v Bonnu in Univerze v Trstu.